Se v podjetju že dlje časa ubadate z istim problemom?

Se vam dogaja, da se že več mesecev ali celo let srečujete z istim problemom v delovnem okolju in veste, da bi bilo nujno treba nekaj ukreniti, da se stvari spremenijo oziroma premaknejo v drugo smer, pa enostavno nimate prave ideje, kako to storiti, nimate časa, prave volje, so vedno druge prioritete?

V podjetju se včasih znajdemo v situaciji, ko vemo, da bi se bilo dobro posloviti od statusa quo in stvari zastaviti drugače, pa se enostavno nič ne premakne. Lahko se dogaja, da se vedno znova zamuja z dostavo, zaradi česar so stranke nezadovoljne. Ali pa prodajalci vedno znova prodajo več kot je proizvodnja sposobna proizvesti v nekem časovnem roku, rezultat česar je nezadovoljstvo kupcev. Nikoli ni denarja za nujne investicije. Sestanki se vedno zavlečejo in kradejo čas zaposlenim. Šef vedno znova postavlja nemogoče roke in spravlja ljudi v stres po nepotrebnem. Pomembnim stvarem, kot je strateško planiranje, se v podjetju ne posveča dovolj časa in zato se ves čas spreminjajo cilji oz. prioritete. Na enem oddelku je že več let visoka fluktuacija zaposlenih. Na drugem mogoče že dlje časa ni vidnih rezultatov. Med oddelki ni prave komunikacije in zato prihaja do zastojev v delovnih procesih. Morda v podjetju že dlje časa vlada slaba klima. Vse to so realne situacije s katerimi se lahko srečujemo v podjetjih.

KORAK 1: Vprašajte se, kje tiči vzrok

Ste se že kdaj vprašali, kaj je resnični vzrok za obstoječi problem, ali še bolj pomembno – kaj je vzrok, zakaj problema ne uspete rešiti? Na to vprašanje pogosto prejmemo odgovore, kot so: vse smo že poizkusili, pa nič ne deluje; vodja/vodstvo nima posluha; ni časa, ker imamo toliko drugega dela; ne vemo, kako se sploh tega lotiti; dva vodja ali zaposlena se med seboj nočeta pogovoriti; ni denarja … in podobno.

Ko globje raziščemo vzroke problemov in vsebino zgoraj navedenih odgovorov, se največkrat izkaže, da so ti odgovori precej posplošeni ali pa gre za stara, ukoreninjena prepričanja, ki se širijo po podjetju. Če bi se na primer poglobili v odgovor »vse smo že poizkusili, pa nič ne deluje«, bi kaj hitro ugotovili, da v resnici še zdaleč nismo poskusili VSEGA. Pri raziskovanju odgovora »vodja/vodstvo nima posluha«, bi lahko na primer prišli do ugotovitve, da z vodjo/vodstvom nimamo vzpostavljenega pravega odnosa in nam zato ne prisluhne. Morda nismo dovolj prepričljivi in ne znamo vplivati. Morda nam pa že samo prepričanje, da vodja/vodstvo nima posluha, prepreči, da sploh poskusimo kar koli predlagati.

Prav gotovo ste že slišali rek »Kjer je volja, je tudi pot.« Izgovor, da ni časa, v resnici ne drži. Če smo za spremembo motivirani, bomo našli pot. Pogosto pa nam je lažje vztrajati na že znanem oziroma se ne želimo izpostavljati v delovnem okolju, zaradi česar ne naredimo ničesar. Seveda imajo zaposleni na različnih pozicijah različne možnosti vplivanja, nekateri imajo možnost večjega vplivanja, drugi manjšega. Ne glede na to, pa vsak lahko nekaj prispeva k spremembam na bolje že s tem, da objektivno pogleda na situacijo, začne iskati konstruktivne rešitve in jih komunicira na pravi način.

KORAK 2: Vprašajte se, kaj vas ovira

Vprašajmo se, kaj nas ovira, da se ne premaknemo z mesta. To lahko storimo tako, da raziščemo, koliko (ne)resnice je v odgovoru, ki ga običajno damo na vprašanje »Kaj je razlog, da problema še nismo rešili?«

Naslednje vprašanje je, »Kaj so koristi obstoječega stanja«? Morda koristi na prvi pogled ne vidimo. Ko pa se zazremo malo globje, lahko ugotovimo, da si na primer le potrjujemo lastno prepričanje, da nekaj ni možno. Ali pa, da se bojimo izpostaviti, ker se želimo izogniti slabim občutkom, in raje ne naredimo ničesar.

Ko razčlenimo prepričanje ‘nič se ne da’ , hitro ugotovimo, da to ne drži. Obstaja cel nabor rešitev, ki pa jih do sedaj še nismo uspeli videti ali pa jih nismo hoteli videti. Morda nam pri tem lahko pomaga pogovor s sodelavcem ali pa brainstorming z ekipo. Ko nekdo drug poda svojo idejo, se nam lahko odprejo čisto druga razmišljanja.

KORAK 3: Zgradite jasno sliko rešitve

Za to, da se premaknemo z mesta, moramo torej najprej biti notranje motivirani. K motivaciji v veliki meri pripomorejo tudi jasno postavljeni cilji oziroma funkcionalna zamisel rešitve. Ko imamo jasno sliko tega, kar želimo doseči, je bistveno večja verjetnost, da bomo ta cilj tudi dosegli. 

Ljudje pogosto znamo izraziti česa nočemo, kaj nas moti, kje so problemi … Nimamo pa ideje, kaj hočemo namesto tega. Vprašajmo se, kaj bi radi namesto tega problema, ki se vleče že dlje časa? Če je problem na primer slaba klima v podjetju, si odgovorimo, kaj bi za nas bila dobra klima v podjetju. Pri opisovanju bodimo specifični. Na primer: zaposleni bi bili motivirani in zavzeti pri svojem delu, kar bi se izražalo v tem, da bi prispevali svoje ideje za izboljšanje delovnih procesov, izdelkov in storitev, da bi na sestankih iskali konstruktivne rešitve, da bi vsi oddelki dosegali zastavljene cilje …

Včasih pa se zgodi, da nečesa enostavno ne naredimo zato, ker ne vemo KAKO. Zato potrebujemo zamisel, kako nekaj izpeljati. Pri oblikovanju zamisli nam lahko pomagajo vodje in/ali sodelavci. Le upati si moramo vprašati. Dostikrat se namreč zgodi, da nas pri tem ovira strah pred tem, da bomo videti neumni. Spomnimo se reka, da več glav več ve. Skupaj lahko pripravimo strategijo, kako se bomo lotili doseganja cilja, in pripravimo korake za doseganje le-tega. Za izboljšanje klime v podjetju, bi bil na primer prvi korak merjenje zavzetosti zaposlenih, drugi korak oblikovanje ukrepov, tretji predstavitev vodstvu, četrti dogovor o rokih za izpeljavo ukrepov, itd. Ko imamo zamisel, kako nekaj izpeljati, gre vse bistveno hitreje in lažje.

Pri postavljanju končnega cilja razmišljajte o tem, kaj v resnici želite doseči. Na enak način razmišljajte o posameznem koraku. Tudi na poti do cilja razmišljajte, kaj s tem, kar v nekem trenutku počnete, želite doseči. To vam bo pomagalo ohraniti fokus in bo preprečilo, da zdrsnete nazaj na stara pota.

Od besed k dejanjem

Tisto, kar šteje na koncu, je rezultat. Zato je pomembno zamisli spraviti v prakso. Pri tem se lahko zgodi, da naletimo na ovire. V podjetjih se pogosto dogaja, da super zamisli ostanejo samo pri besedah ali le na papirju. Običajno je vzrok v tem, da pobudniki ideje niso uspeli ‘pritisniti na prave gumbe’ pri odločevalcih. Zato je treba razmisliti tudi o strategiji komuniciranja ideje. Prodajalci vedo, kako se približati stranki, da vzpostavijo tak odnos, ki bo zagotavljal dolgoročno prodajo. Pri komunikaciji z vodji in sodelavci gre za enake principe. S sogovornikom moramo najprej zgraditi dober stik (angl. rapport), prepoznati njegove interese in mu ponuditi tisto, kar potrebuje. O tem, kako to storiti, se lahko pozanimate pri sodelavcu ali znancu, ki se ukvarja s prodajo, preberete kaj na to temo ali pa obiščete izobraževanje na temo komunikacije.

Ste eden redkih, ki ima v podjetju vso potrebno podporo za uresničitev svoje zamisli? Potem pa čim prej v akcijo in srečno!