Imajo čustva sploh mesto v podjetju?

Čeprav gre za temo, ki bi jo na prvo žogo pripisali ‘softičem’, vam jo priporočam v branje tudi, če ste bolj ‘racionalne sorte’.

Na kaj pomislite, ko vam nekdo v podjetju omeni čustva? Po mojih izkušnjah je to sila tečna tema, ki se je vsaj v poslovnem okolju raje izogibamo, predvsem zato, ker ne znamo kaj dosti pametnega povedati o njej.

Vsi jih doživljamo

Hočemo ali ne, čustva doživljamo vsi, ne glede na to, kako kleni in odporni smo na razne ‘zunanje vplive’ ali nihanja v odnosih s sodelavci. Čustva doživljamo od ranega otroštva in vsi imamo enaka osnovna čustva in nekatera sestavljena. Razlikujemo se le v tem, da imamo različne sprožilce in odzive nanje.

Inteligentnost in čustva?

Vsi ljudje imamo v sebi določene kapacitete. Naj se tu omejim le na dve – razumsko in čustveno inteligenco.

Razumska inteligenca

Prvo po večini razumemo skorajda vsi, saj so nam merili višino IQ že v otroštvu, nekaterim ob vojaškem naborništvu, kasneje kateremu tudi pred nastopom nove službe. Ta meri različne kapacitete, od logičnega razmišljanja, jezikovne spretnosti, nadarjenosti za glasbo, prostorske predstave in motoričnih spretnosti. Zanimivost te inteligentnosti je, da jo v otroštvu razvijemo do določene stopnje, kasneje v življenju pa ne moremo bistveno vplivati nanjo. Sam osebno menim, da gre za določene talente, ki smo jih prejeli, od nas pa je odvisno, v kakšni meri jih uporabljamo in kaj uspemo ‘iztržiti’ iz njih.

Čustvena inteligenca

Na drugi strani pa imamo čustveno inteligenco, pojem, ki je v veljavi šele od leta 1990 in opredeljuje predvsem našo kapaciteto razumevanja in uporabe čustev v odnosu do sebe in drugih ljudi. V nasprotju z razumsko je čustvena inteligentnost stvar vseživljenjskega učenja in jo lahko razvijamo ne glede na svojo starost, izobrazbo ali, če želite, stopnjo IQ. Gre za izredno zanimivo področje, saj čustvena inteligentnost posameznika v današnjem svetu predstavlja eno glavnih kapacitet osebne in poslovne uspešnosti posameznika. Višje razvito imate čustveno inteligentnost, bolj gotovo boste uspeli. Zanimivo, kajne?

Zakaj čustvena inteligenca?

Ko opazujem različne zaposlitvene oglase na enem od slovenskih zaposlitvenih portalov, dobim dokaz za pomen čustvene inteligentnosti – približno 20% zahtev oz. želja, ki jih imajo delodajalci do kandidatov, je vezanih na strokovno usposobljenost, vse ostale zahteve pa na področja čustvene inteligentnosti (komunikativnost, samoiniciativnost, veselje do timskega dela, prilagodljivost …).

Torej pri izbiri zaposlenih ne gre toliko za to, kaj nekdo je, temveč predvsem za to, kakšen človek je. In prav slednje določa stopnja razvitosti čustvene inteligentnosti.

Prispevek je del predavanja, ki ga je imel Tomaž Ovsenik, naš trener za komunikacijo, na jesenskem posvetu ADMA 2019 v četrtek, 14. novembra v Mariboru. Tomaž s svojim zanimivim načinom podajanja vsebin uresničuje poslanstvo podjetja Transformacija, ki je usmerjeno v organizacijski razvoj slovenskih podjetij.