Ko gre vse narobe …

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste neki osebi ali skupini ljudi nekaj naročili ali podali navodila, pa se ni zgodilo nič?

Ali pa je bil rezultat čisto v nasprotju z vašimi pričakovanji?

Poglejmo primer, ko manjšem podjetju z 12 zaposlenimi začne malce ‘škripati’ in direktor dobi informacijo, da je dobro zaposlene vključiti v oblikovanje ciljev podjetja, ker bodo na ta način zaposleni bolj zavzeti in bo podjetje bolj uspešno.

Zato povabi vse zaposlene na skupen sestanek in reče: »Ne gre nam dobro. Posel je začel padati. Želim, da vsak od vas pripravi idejo, kako dvigniti prodajo in poslovanje. Predloge pričakujem v roku 14 dni.«

Kaj menite katere informacije manjkajo in kaj gre lahko tu narobe?

Pomembna stvar, ki jo mora direktor vedeti, je, da ima vsak posameznik svoj model sveta, ki je različen od ostalih. To pomeni, da gredo vse informacije, ki jih prejmemo iz zunanjega sveta, preko naših filtrov (vrednot, prepričanj, izkušenj, znanj …) in si jih vsak posameznik interpretira drugače.

Na primer, ko direktor reče: ‘Ne gre nam dobro. Posel je začel padat.’

😐 Tak stavek nekdo razume kot resno grožnjo in začne razmišljati o tem, da bo podjetje kmalu propadlo.Namesto, da bi začel razmišljati o rešitvah in predlogih, začne iskati novo zaposlitev.

😐 Nekdo drug morda to isto informacijo vzame premalo resno. Sicer pripravi nek predlog, ki pa ni uporaben.

😐 Tretji si lahko misli, da to sploh ni njegov naloga, saj je samo eden od zaposlenih in to ni v njegovem opisu del in nalog.

😐 Četrti je mogoče navdušen, vendar še nikoli ni pripravil podobnega predloga. Ker nima izkušenj in znanja za pripravo poslovnih načrtov, je njegov predlog zgolj neka okvirna zamisel, ki nima podlage v realnosti.

Kaj storiti?

Kaj bi lahko direktor naredil, da bi preprečil tak razplet dogodkov?

➡ Verjetno se boste strinjali, da bi direktor moral povedati, kaj konkretno gre narobe v poslu, kje stvari ‘škripajo’ in kakšno je realno stanje. Konkretne številke so namreč podlaga za pripravo poslovnega načrta.

➡  In druga stvar, ki naj bi jo direktor bolj natančno komuniciral, je to, kaj točno in v kakšni obliki naj zaposleni pripravijo svoje predloge.

➡ Dobro bi bilo tudi, da bi preveril, kakšno predznanje in izkušnje imajo zaposleni na področju oblikovanja poslovnih idej. Po potrebi bi jih še dodatno izobrazil oziroma jih usmeril, kje naj poiščejo informacije.

Ob upoštevanju navedenega, bi na koncu dobil bistveno drugačen rezultat. Dobil bi konkretne predloge, ki bi temeljili na realnosti in bi bili vsi pripravljeni v enaki obliki. Na ta način bi jih lahko primerjal med seboj in bi se lažje odločil med predlogi.

Komunicirajte bolj specifično!

Ljudje smo kot ledene gore. Tisto, kar se vidi ‘nad gladino’, je samo naše vedenje. Ko nas drugi opazujejo, lahko vidijo zgolj naše vedenje, ki pa predstavlja le 10 % celote.  Ostalih 90 % so naše misli in občutki, ki pa se skrivajo pod gladino. Tega drugi ne vidijo in ko želimo naše misli in občutke komunicirati, običajno pride do posplošitev, popačenja ali izbrisa informacij.

Designed by Freepik

Raziskave kažejo, da imamo ljudje v povprečju 50.000 misli na dan. Vseh teh misli nikakor ne moremo komunicirati. Poleg tega imamo tudi filtre (vrednote, prepričanje, izkušnje, znanje …), ki v veliki meri prispevajo k posplošitvi, popačenju in izbrisu informacij.

In na koncu imamo še človeka s katerim komuniciramo, ki naše že tako posplošene in popačene informacije sprejme skozi svoje filtre.

Zdaj je morda bolj jasno, zakaj mnogim ljudem komunikacija predstavlja izziv.

Ko se tega zavedamo, smo lahko bolj pozorni na to, da svoje misli in občutke izrazimo čim bolj specifično. Torej, ko dajemo drugim navodila, bodimo čim bolj natančni pri izražanju tega, kar od njih želimo, saj je to prvi korak k temu, da bodo stvar lahko opravili v skladu z našimi pričakovanji.