Organizacije kot so vojska, policija in gasilci običajno podelijo medalje tistim svojim članom, ki so se žrtvovali za to, da so drugim pomagali, da so druge rešili, skratka, da so poskrbeli za dobrobit drugih. Nekatera podjetja pa ‘podeljujejo medalje’ tistim, ki žrtvujejo druge, da pridobijo koristi zase. V takih podjetjih ima vodstvo pred očmi le številke in ne ljudi.

Dogaja se, da zaposleni  delajo preko delovnega časa, nimajo ustreznih informacij, orodij, materiala, okolja … za delo. Od njih pa se zahteva, da naredijo, kot se jim reče. Brez vprašanj. Njihovi predlogi in mnenja niso upoštevani. Vedno se ‘lovijo številke’.

In potem se v takih podjetjih čudijo, da zaposleni niso motivirani, da so pod stresom, da se pojavljajo zastoji v delovnih procesih, bolniške odsotnosti …

Ljudi ne motivirajo številke in ukazi avtoritet. Ljudje so motivirani takrat, ko vidijo smisel v tem kar počnejo.

Zaposleni morajo razumeti ZAKAJ nekaj počnejo.

Pomembno je, da imajo zaposleni jasno vizijo, kam gredo in kako bodo tja prišli. Kaj to pomeni za njih in kaj jim bo to prineslo. Če tudi ima vodja super vizijo, zaposleni pa te vizije v resnici ne poznajo ali nimajo ideje, kako jo bo podjetje doseglo in niso k tej viziji prispevali nič svojega, vodja ne more pričakovati, da bodo ljudje motivirani.

Imajo zaposleni jasno sliko vizije podjetja?

Pogosto se v podjetjih dogaja, da vodstvo zaposlenim predstavi samo številke, ki jih je treba doseči. Ne ukvarja pa se z vizijo oz. poslanstvom. 

Podjetja svojo vizijo pogosto oblikujejo v smislu: Smo največji, najboljši, najhitrejši, najbolj inovativni… na nekem področju, v neki regiji, v nekem času…

Ljudje si tega ne znajo naslikati v svojih notranjih predstavah. Opazujte kakšno sliko vidite pred seboj ob stavku ‘Smo največji proizvajalec športnih copat na svetu‘. Si znate to predstavljati? Verjemite, da si večina ljudi ne zna.

In zdaj opazujte kakšna slika sem vam pojavi pred očmi ob stavku:

‘Vsak tekač nosi naše športne copate‘.

Pomembna je SLIKA oz. predstava, ki se nam pojavi pred očmi ob nekem stavku. In OBČUTEK oziroma motivacija, ki jo čutimo ob tem. To je tisto, kar nas žene k uresničevanju vizije.

Ali ima to kar počnemo tudi kak ‘višji smisel’?

In na koncu še ključno vprašanje: ZAKAJ želimo, da vsak tekač nosi naše športne copate. Kaj želimo s tem doseči? Ali zgolj samo dobiček, ali želimo poskrbeti za dobrobit teh tekačev? So naši športni copati bolj udobni, se bolj prilagodijo nogi, bolje dihajo, so iz naravnih materialov, bolj trpežnih materialov, ublažijo pritisk na kolena? Mogoče naše podjetje na takšen ali drugačen način želi poskrbeti za to, da se bodo tekači počutili bolje pri teku ali pa preprečevati škodljive posledice dolgotrajnega udejstvovanja s tekom?

Pomembno je torej, da zna vodstvo svojo vizijo ustrezno komunicirati zaposlenim. In jih povabiti, da prispevajo svoje zamisli, kako to vizijo uresničiti. Če vemo, da je komunikacija v resnici prenos zamisli in občutkov, potem je ključno, da vodstvo zna zaposlenim naslikati in osmisliti vizijo podjetja.

Katera slika zaposlenih vam je bolj všeč?

Kakšna je razlika med ljudmi, ki hodijo na delo samo zato, da dobijo plačo in ljudmi, ki verjamejo, da bodo s svojim delom doprinesli k dobrobiti ljudi po celem svetu ter ob tem tudi sami zaslužili dovolj za kvalitetno življenje?

V prvem primeru si lahko predstavljamo ljudi v stalnem stresu, ki hitijo sem in tja, da izpolnijo vse zahteve svojih šefov.

Ali pa naveličane ljudi, brez prave motivacije za delo.

Designed by Katemangostar / Freepik

V drugem primeru pa ljudi polne energije, idej, motivirane, nasmejane, pozitivne, sproščene.

Designed by Peoplecreations / Freepik

Katero sliko bi raje videli v svojem podjetju?